Passo del Stelvio-Rombo pass

Cilj predzadnje etape Gira d Italija je bil po kraljevski etapi na prelazu Stelvio. Prelaz je že nasploh zanimiv za kolesarjenje. Kljub temu, da sem prelaz prevozil že 2x se takemu dogodku težko odpoveš. Cilj Gira je potrebno videti sploh na vrhu enega najbolj znamenitih prelaziv v Alpah.

Več o prelazu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Prelaz_Stelvio

Na dan dirke je bila cesta na prelaz zaprta, proti vrhu pa se je vila kolona kolesarjev, Je posebno doživetje.
Robi, Urša, Slavica in moja malenkost smo to prevozili že leto prej. Na,mesto Simona in Stanke, pa sta se nam to pot pridružila Simona in Mišo. Kako na tak dan na prelaz se ve, ne prehitro uživanje in razglabljanje o tem kako e bodo na vrh pripeljali, oni ta pravi. Ko to vidiš, ne moreš verjeti da po dobrih 200 km in treh prelazih preko 2000m v tem dnevu, še lahko z teko močjo prevozijo zanje km vzpona priti cilju. Jaz spočit nebi uspel slediti tekemu tempu.

Po dirki se vrnemo v Prad, prespimo, in ker smo že tu še plan za naslednji dan, da ga kar se da izkoristimo. V bližini je še prelaz Rombo pass. No  pa gremo naslednji dan še tega prevozit.

Po zajtrku z avtom proti Meranu, še malo na sever proti Avstriji in še smo pod našim naslenjim ciljem. Začnemo v kraju Moso. Začetek vzpona ne ravno najbolj zanimiv. zadnji km pa so narejeni v steno, res lepo speljana cesta. Sicer se je pri meni utrujenost poznala, pa sta kolega imela malo potrpljenja in me vsake toliko časa počakala. Na prelazu še več snega kot na Stelviu dan prej. Spust proti Soldnu. Kolesa v avto in mimo Inssbrucka, Rosenheima proti domu.

Turno Oberlercherspitz 2012

Ponudila se mi je možnost, da se preizkusim tudi v turnem smučanju, zagrabim in grem. Peš mi ni uspelo priti čisto do vrha, ampak za prvič malo pod vrhom obrniti ni glih mačji kašelj. Sicer pa prva je najlepša in to je Oberlercherspitz.

Sicer pa de ne bom predolg, slike povedo vse.