Dolgo je bila v meni želja, da bi obiskal Islandijo. Zakaj? Pa niti sam ne vem, Je dežela nekje na severu, je drugačna, kakšna pa sem vedel samo po slikah in dokumentarcih iz televizije. Je res tako drugačna. Nič gremo pa poglejmo.
Rezervacija kart za letalo že pol leta prej, Rezervacija avtodoma na vse štiri pogon še tudi pol leta prej. Tako to je bilo urejeno.
Kako do Reykjavíka. Z avtom do Munchna. Dobra varianta na letališču lahko pustiš avto za mislim da 50€ za 8 dni. Iz Munchna pa z letalom direktna linija do Reykjavíka. V avtohiši, ki nam je posodila avtodom so bili toliko prijazni, da so nam avto dostavili v bližino le tega. Pristali smo ob polnoči in bi v Reykjavík prišli težko. Tako smo prvo noč prespali kar v bližini letališča. Zjutraj pa po načrtovani poti začeli z ogledi. Islandija je znan tudi po vremenskih spremembah, Mi za to ne vemo, saj razen prvega dne, ko je malo rosilo, smo imeli vse ostale dni sonce.
Kako najlažje predstaviti Islandijo. Ne vem. Poskusil bo malo po svoje. Po sklopih.
Pa recimo, da začnem z
PANORAMSKIMI SLIKAMI ISLANDIJE
POKRAJINA
Islandija leži na Srednjeatlantskem hrbtu in je nastala zaradi širjenja Atlantskega oceana. Geološka podlaga Islandije še vedno ni stabilna, saj se Evrazijska in Severnoameriška plošča še vedno razmikata in tako se Islandija še veča. V smeri JZ – SV poteka prek Islandije niz razpok. Za Islandijo je značilna veličastna, prvobitna pokrajina. Islandski svet je poln nenavadnih barv in oblik, občudovanja zbujajočih ledeniških poljan, brbotajočih gejzirov, veličastnih jezer in bobnečih slapov.
LANDMANNALAUGAR
Čeprav je Landmannalaugar precej oddaljen od krožne ceste 1 in odprt nam smrtnikom le nekaj mesecev na leto, je ena najbolj obiskanih turističnih destinacij v notranjosti Islandije. Če so razmere ugodne v začetku julija, se vije po cesti precej džipov in gorskih avtobusov skozi jalovo, skoraj nezemeljsko pokrajino proti oazi Landmannalaugar, ki je obdana s svetlimi rumenkastimi gorami. Ko se peljemo skozi puščavsko pokrajino v notranjost Islandije, dobimo občutek, da človek na spada semkaj. Pot se vije skozi puščavo črnih polj lave in rjavih vzpetin in vodi do nežne mahovite pokrajine v okolici jezera Frostastadavatn. Tukaj takoj začutimo, da smo prišli na posebno mesto na Islandiji. Nedaleč stran nas pozdravita še dva čudovita kraterja, da pa vemo, da gre za pravo avanturo, pa na koncu prečkamo še dve globoki, hitro deroči ledeniški reki in vstopili v dolino Landmannalaugar, ki je obdana z barvnimi riolitnimi gorami in golimi skalami ki so ujete v barvnem spektru med rumenooranžno in črno barvo.
 |
| Najbolj slikovita gora naravnega rezervata Fjallabak je Brennisteinalda. Ne vem, če je moja predstava pravilna, ampak v imenu vseeno zaznamo dve germanski oz. nemški besedi. Brennen, pomeni po nemško goreti, Stein pa je kamen. In res, gora ima podobo gorečega kamna. Pot do vrha do izjemnih slikovitih razgledov nas vodi preko črne lave do fumarol in vročih vrelcev, kjer lahko začutimo vonj žveplovodika. Poleg kampa leži tudi majhen topel potoček. |
NARAVNE ZNAMENITOSTI
Hveravellir
V notranjosti Islandije smo obiskali geotermalno področje Hveravellir, s številnimi naravnimi izviri tople vode in gejzirjem.
Thingvellir
s tektonsko prelomnico, ki ločuje Ameriški kontinent od Evroazijske plošče. V nacionalnem parku Thingvellir se lahko pohvalijo tudi z najsterejšim, leta 930 ustanovljen Althingi, prvi demokratični parlament na Islandiji, ki se nahaja ob največjem islandskem naravnem jezeru Thingvallavatn.
Gullfoss
Ogled najlepšega izmed slapov na Islandije GULLFOSS, ki se razprostira v dveh nivojih s povprečnim pretokom vode 140 kubičnih metrov na sekundo!
Gejzir
Vroča kamnina globoko pod površjem segreje vodo v podzemski shrambi do vretja. Pritisk požene vodo v curku navzgor. Ko se shramba spet napolni in voda segreje, gejzir ponovno brizgne. Ko se gejzir umiri, se v določenem časovnem presledku vse ponovi. Gejzir deluje na principu stalnega vira vode in podzemnih rovov, ki delujejo kot nekakšne cevi, ko pa se nabere dovolj pritiska voda brizgne na plano. Vroča voda prinaša na površje raztopljeno kremenico, ki se izloča ob ustju gejzirjev. Včasih kremenica zatesni kakšnega od rovov in narava gejzirja se popolnoma spremeni.
Godafoss
Slapovi bogov, kakor jih Islandci imenujejo, so si to ime zagotovo prislužili, saj nas že od daleč pozdravijo z gromovitim bobnenjem in bučanjem, peneč se preko slikovitega skalovja,
Namaskardi
Pokrajina Namaskardi, obdano z živimi izviri žvepla, žveplovega dima in pare, ki skozi razpoke, ponekod leno, spet drugje v sunkovitih žvižgajočih izbruhih prihaja na površje iz peklenih globočin vrelega zemljinega nedrja. Če beseda pekel, pomeni to, kar vidijo oči, potem si tukaj videl vse. Ogromno prostranstvo brez sledu življenja, surovo in neizprosno. Oster žvepleni smrad, umazano beli in rumeno rjavi dim. Ob mehurjih, kjer prihaja na površje vrelo, tekoče žveplo je težko vzdržati tudi minuto ali dve. Oster, smrdljiv, pekoč dim sili v oči in pljuča
Myvaten
Do Myvatna, enega najlepših jezer na Islandiji, ki je dobilo svoje ime po mušicah, ki so bogat vir prehrane za ribe in ptice, pridemo prek gorskega prelaza Breiodalsheidi. Jezero je pravi pravcati raj za geologe, raziskovalce, ljubitelje ptic in narave sploh. Tukaj se nam odpre popolnoma nov svet. Čudovite in fantastične oblike skal in skalovja, posejanega po jezeru nam v mislih pričarajo mesečevo panoramo, vzbujajoč občutek fantazije in čarodejstva. Oči se nam dobesedno spočijejo na prelepih idiličnih poljih zelenih travnikov in nebeško modri jezerski vodi.
Dimmuborgir
je veliko območje nenavadno oblikovanih polj lave. Območje Dimmuborgir je sestavljena iz različnih vulkanskih jam in skalnih formacij , ki spominjajo na starodavno trdnjavo.
Jokulsaron
Pravi turistični magnet je tudi ledena laguna in osupljivi prizori, ko se ledenik sreča z morjem. Vidimo lahko le 10 odstotkov ledene gore, 90 odstotkov je je pod vodo. Temperatura vode je od 2 do 6 stopinj poleti, pa vse do minus 5 pozimi, ne da bi zamrznila,
Krater vulkana krafla, Dattifoss, Selfoss, Fjadrargljufur kanjon, Dyrhólaey
Vik - črna plaža in bazaltne stene
po mnenju ameriške revije Islands Magazine je pri kraju Vik ena najlepših plaž na Zemlji. Lepa črna plaža z črnimi bazaltnimi stebri v morju, imenovani Reynisdrangar je vredna ogleda. Le ti naj bi bili po ljudskem verovanju trolli (škrati), ujeti zunaj ob zori in spremenjeni v stebre.
Svartifoss
(Črni slap) je slap v Narodnem parku Skaftafell, kjer je ena izmed najbolj priljubljenih znamenitosti. Slap je eden od najlepših islandskih slapov. Črni stebri lave so mu dali ime Črni slap. Mogočni slap pada 12 metrov v globino preko ostre bazaltne zavese, ki spominjajo na velikanske orgle. Heksagonalni stolpci - lavini kristali so dali navdih islandskim arhitektom za cerkev Hallgrímskirkja in Narodno gledališče v Reykjaviku.
Nedaleč od vasi Vik najdemo na reki Skógá slap Skógafoss, ki pada globoko čez skale nekdanje morske obale. Skógafoss je eden od največjih in najlepših slapov države, s širino 25 metrov in padcem 60 metrov. Ob sončnih dneh dela enojno ali pa celo dvojno mavrico.
papey- puffin
Mormon je zaradi svojega velikega, pisanega kljuna maskota ptičjih pečin. Prav zaradi izstopajočega kljuna ima tudi druga slovenska imena, kot sta morska papiga in klovn. Za razliko od ostalih ptic v pečinah ne gnezdi na skalnih policah temveč globoko v rovu tik pod robom pečine, ki je prekrit z debelo plastjo prsti. Rov si izkoplje sam. Med poletom deluje dokaj negotovo.
Tjulni
Islandski konj
Islandski konj je zdrav, trpežen in zanesljiv konj z lažjim in skladno zgrajenim atletskim, močnim in prožnim, telesom ter izjemnim značajem. Čeprav ga uspešno uporabljajo tudi v druge namene: pastirski, tovorni in vlečni konj, govorimo v prvi vrsti o športno rekreativnem jahalnem konju. Čeprav so islandski konji relativno majhni (130 do 145 cm) in tehtajo med (300 in 400 kg) je sposoben zlahka nesti 1/3 svoje teže
VOZNI PARK
CESTE
Krožna cesta št. 1 okorg otoka je 99% asvaltirana, tudi zahodni del otoka je veliko cest ki imajo asvalt, kar se pa tiče notanjosti Islandije , pa izgleda nekako tako,
ZNAMENITOSTI
Hallgrímskirkja
Moderna cerkev Hallgrímskirkja z 75m visokim osrednjim delom, in obliko vulkanskega bazalta. Ime je dobila po najbolj znanem islandskem pesniku. Gradili so jo 34 let (1940-1974). Orgle imajo 5.275 piščali. Lepa panorama na stari del mesta.
Althing
Leta 930 je bil tu ustanovljen Althing - prvi demokratični ljudski parlament v Evropi, eden najstarejših parlamentov na svetu. Deloval je vse do leta 1798. Imel je zakonodajno in sodniško funkcijo. Zasedal je enkrat letno v poletnih mesecih za dva tedna. Odločali so o ključnih političnih vprašanjih, sprejemali sklepe in reševali spore. Prav tu so sprejeli sklep o prevzemu krščanske vere v 10. stoletju, v 12. stoletju priznali oblast Norvežanom, v 14. stoletju soglašali s priključitvijo k Danski in leta 1944 proglasili republiko Islandija. Parlament je opravljal tudi funkcijo sodišča.
Kmetije iz različnih obdobij 19. stoletja so zgrajene iz šote in pokrite s travnato rušo. Šota je bila glavni gradbeni material, zaradi hudega pomanjkanja velikih dreves na Islandiji. Sodobne islandske gradnje so iz armiranega betona. Zgradbe imajo osrednji hodnik, ki levo in desno povezuje devet od trinajstih sob, katere so uporabljali delavci na kmetiji. Vsak je imel svojo posteljo in nad njo v posebni posodi shranjeno svojo osebno lastnino, ki je bila nedotakljiva.
