Kolesarjenje-smučanje-potovanja: 2015

V letu 2015 se ne morem pohvaliti s kolesarskimi podvigi, ni bilo pravega veselja do kolesarjenja. Vendarle pa je bilo potrebno nekaj narediti, da se vse skupaj malo statistično popravi in se približa prejšnjim letom, ko je bilo volje za vse skupaj dosti več.

Kam - Bormio in okolica nudi kar nekaj kolesarskih poti. Pa grem za nekaj dni v tiste konce.
Pa še ena novost v tem letu, Namesto cestnega kolesa sem si naredil plan kolesarjenja z gorskim kolesom. Sprememba tudi paše.

Zgodaj zjutraj proti Krajnski gori, mimo Lienza, Toblacha, Bolzana, preko prelaza Tonale in že prvič na kolo, preko prelaza Gavia.

Passo Gavia

Zakaj, ni še bil prevožen,zato sem lahko dal še eno kljukico, za še eden prevožen prelaz v Alpah. Višina, pa kar konkretna, 2621 m.
Prelaz sicer nič posebnega, 12 km vzpona, povprečen naklon dobrih 10% in nekaj več kot 1000 višinskih metrov. Za ogrevanje pred izzivi naslednjih dni je bilo čisto OK. Poznalo pa se je, da sem letos malo lenaril, daleč od tega, da bi šlo tekoče,

Passo Stelvio - Pedenolo

Že prevožen, vedno do sedaj iz Prato allo Stelvio. To pot se odločim in grem iz Bormia. Po občutkih malo lažji, ne pa tako lep. Vseeno pa se ga splača prevoziti tudi iz te strani. Vzpon, počasi, šlo je lažje kot na prelaz Gavia. Na vrhu, tako kot vedno, postanek in pogled na prečudovito pokrajino.
Kako pa nazaj? Vedno do sedaj sem se spuščal iz prelazov po trasi vzpona, tokrat se odločim za drugačno pot. Iz prelaza Stelvio se spustim do prelaza Umbrail, na meji med Italijo in Švico. Od tu naprej pa po planinski poti proti Bochetta di Forcola (2760 m.n.v.). Lepa pot, Skoraj cela vozna brez večjih problemov. Sicer se skozi celo dolžino rahlo vzpenja, kar pa zaradi lepih pogledov skoraj da ne opaziš. Iz Bochetta di Forcola se po prečnici peljem proti Bochetta di Pedenolo (2782 m.n.v.). Malo bolj zoprna pot, vendar se je dalo skoraj celo prevoziti razen kakšen krajši odsek in zadnji vzpon proti vrhu prelaza, ki je bil za moje noge malo pretežek. Od tu naprej pa skoraj samo še užitek. Lep spust razen zadnja 2 km, po malo bolj strmem predelu, ki pa se ga je tudi lepo prepeljati.

Občutki, mešani, polno pričakovanj, strahu, adrenalina, veselja, vse skupaj čudna mešanica misli.
Občutek na koncu, NORO - SUPER - LEPO.

Val di Uina

To je pa tisto v kar nisem bil prepričan ali naj grem ali ne. Pa se le nekako prepričam, če ne bo šlo na kolesu pa peš. Cela pot poteka sicer iz Italije proti Švice iz kraja Slingia v Italiji do Sur en v Švici. Zaradi same logistike mi to ni uspelo. Odločim se za vzpon iz Sur en do vrha kanjona Uina in povratek po isti poti nazaj. Vzpon že sam do kanjona je peklenski, prve tri km tako strme da sem komaj držal prednje kolo na cesti. Naprej malo lažje. Prihod v kanjon noro, že med samim vzponom sem razmišljal kje se bo dalo peljati, kje pa bolje iti peš. Po videnem med vzponom sem si mislil da bo bolj malo peljanega, Vendar ko enkrat sedeš na kolo je slika le malo drugačna in lahko rečem da mi je uspelo pripeljati 50% celega kanjona. Sicer malo nelagodno na začetku z vsakim metrom spusta pa začneš uživati. Bi še ponovil, se je splačalo.

Passo Tremalzo - Garda

Okolica Garde je raj za gosko kolesarjenje, pa ne samo za to, raj za vse športe, alpinizem, vodni športi,... Znajo, vejo kako se privabi turiste in ponudijo nam to, za kar pridemo tja.

Sicer pa, to kar sem se odločil voziti je že bilo prevoženo, če se ne motim pred 15 leti. Takrat sem nekaj poskušal, da bi se ukvarjal s kolesarstvom in se vozil po brezpotjih, Pa me je bilo verjetno takrat tako strah, da se skoraj ne spomnim nobenega detajla poti. Zdaj je bilo drugače Užival celo pot. Sicer pa cesta iz prelaza nekaj lepega, že samo kako je speljana. Od prelaza Note naprej pa še pogledi na Garsdsko jezero.

Tudi vreme je bilo krasno, preveč saj priti iz okolice Bormia, Livigna, kjer je bilo mrzlo, ob gardi pa 35 stopinj, malo velika razlika za enodnevno aklimatizacijo.