Tri leta je zorela želja, da grem in prevozim eno
izmed poti v Monte Grappi. Zakaj? Po čem je znana? Zakaj so speljane tako
lepe poti iz vrha v dolino. Ne bom pisal o tem, to je zgodovina, prva svetovan
vojna, dosti je literature o tem. Dam samo eno od povezav, za tiste, ki vas to
zanima.
https://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Monte_Grappa&prev=search
Najin namen ni bil študiranja zgodovina, čeprav je zelo zanimiva,
Sploh , ko vidiš kam so med prvo svetovno vojni z orodjem, ki so ga imeli
klesali in delali poti. Ja, poti to je pa to, kar naju je vleklo, Da se po teh
poteh, ki so jih delali za boje z orožjem, da na eni od teh narediva boj sama s
sabo in kolesom.
Tri leta nazaj sem našel sliko poti - Monte Grappa sentiero
153. Ko sem videl to sliko sem vedel, da enkrat, peš, še rajši pa s kolesom, ja
to je potrebno dati skozi. Gledal slike, filme, spraševal ljudi tudi, brata Damjana, ki so to že prevozili. Ja,
počasi sem nabiral izkušnje po Dolomitih, francoskih alpah, naših hribih. Iskal
nekoga, ki bi bil pripravljen to iti z mano. Kdor išče ta najde, Luka, sin od
mojega dobrega prijatelja je bil takoj za, V enem tednu uskladiva vse potrebno
in v četrtek, po službi se že peljeva proti izhodišču.
Petek, vzpon na vrh, po asvaltirani cesti, strmi cesti 11 km 1100
višinskih metrov, torej povprečje 10%, na nekaterih odsekih pa naklon tudi do
32%
Sicer pa cesta ozka ampak
lepa, z lepimi pogledi na padsko nižino.
Končno vrh, še 3 km
spusta, na koncu še malo vzpona. po zelo ozki cesti, do tega za kar sva prišla
tja, na (sentiero 152), pot 152, Prečnica po kateri se pride do izhodišča za
spust po poti 153.
Prečnica št. 152, Lepa,
cela vozna, no ja kakšen detaljček je že potrebno kolo potisniti, ampak zelo
malo, Nori razgledi, samo uživanje,.....
Hmmmm, pa se prvič vidi
tudi najina poslastica za konec, pot št. 153, Od tu naprej pa samo,....
Ni komentarjev:
Objavite komentar